Piercing v nosu

Prvi vtis, ki ga dobimo o osebi, ko jo prvič vidimo, je vsekakor pomemben dejavnik v vseh nadaljnjih interakcijah, zato ni vseeno, kakšen vtis pustimo. Na prvi pogled na osebi najprej opazimo obraz, ki je tudi sicer najbolj izrazit del telesa.

Nič čudnega torej, da si mnogi ljubitelji piercinga in drugih okraskov z njimi pogosto polepšajo prav obraz. Najpogosteje opazimo okrašena ušesa, prikrajšani pa nismo niti za piercinge v okolici oči, v nosu, v ustnicah in podobno. Predvsem piercing v nosu je danes precej popularen, in to ne le med mladimi, temveč tudi med starejšimi.

See the full gallery on Posterous

Nos je poleg ušes za piercing najbolj priljubljen del obraza, sledita pa mu ustnice ter jezik. Piercing nosu se po svetu izvaja že dolga stoletja, potem ko so v Indiji začeli prakticirati luknjanje nosu v obredne namene pri porokah v šestnajstem stoletju. Sčasoma se je tehnika vse bolj razvijala, tako da danes poznamo kar nekaj zanimivih možnosti za okrasitev nosu. Največkrat opazimo piercing v eni izmed nosnic, saj je luknjanje nosnice še vedno najpogostejša praksa piercinga nosu.

Nič nenavadnega ni tudi uhanček v predelu med nosnicama, razvija pa se tudi trend piercinga zgornjega dela nosu, med očmi. Možnosti torej ne manjka, prav tako je široka izbira nakita za nos. Bolj pogumni si bodo nos brez pomisleka preluknjali, za ostale pa pridejo v poštev tako imenovani »clip on« uhančki ali pa magnetni nakit, za katere luknjica ni potrebna.

Sicer pa luknjanje nosu ni pretirano zahteven postopek, seveda pa je dobro poznati nekatera tveganja, ki so prisotna pri vseh oblikah piercinga – predvsem infekcije, ki se lahko pojavijo ob celjenju rane. A brez skrbi, ob pravilno in strokovno izvedenem postopku je možnosti za zaplete le malo, nov okrasek pa bo vse skrbi odtehtal. Piercing nosu je tako primeren prav za vsakogar, saj ponuja mnogo možnosti za okrasitev obraza.

Piercingi za skoraj vsako luknjico.

Piercing v jeziku

Z razvojem različnih subkultur in s popularizacijo tetoviranja ter piercingov so se vedno pojavljale nove tehnike in tudi nove ideje za okrasitev telesa.

Piercing se je še nekaj desetletij nazaj osredotočal skoraj izključno na ušesa, nato pa se je z naraščanjem priljubljenosti piercinga povečalo tudi število možnosti ter mest za nov okrasek. Preluknjana ušesa in nosovi so kaj kmalu prišli v navado, pogosti so bili tudi piercingi ustnic, bolj redki pa so bili okraski v jeziku, ki šele v zadnjih letih pridobivajo širšo popularnost.

Še danes je piercing v jeziku pogosto deležen presenečenja, medtem ko smo okraskov v ušesih in nosovih že vajeni in jih pogosto sploh ne opazimo. Piercing jezika nima tako dolge zgodovine, kot na primer piercing nosu ali ušes, se pa luknjanje jezika omenja že v zapuščini starih ameriških ljudstev ter nekaterih azijskih staroselcev. V teh primerih je šlo sicer le za luknjanje jezika v religiozne namene, in ne za okraševanje telesa.

Piercing jezika v ožjem pomenu se je pojavil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ob vzponu mnogih drugih novih tehnik okraševanja telesa. Danes je piercing v jeziku sicer že precej pogost, po nekaterih statistikah namreč zaostaja le za piercingom v ušesih ter v nosu.

Izbira nakita je v primeru okraševanja jezika nekoliko manjša kot pri piercingu nosu ali ušes, saj se v jeziku navadno uporabljajo le enostavnejši ravni okraski, ki ne zavzamejo veliko prostora in ne ovirajo pri uporabi jezika. Zelo redko v ustih opazimo obročke ali druge oblike, čeprav se seveda tudi te pojavljajo.

Sam postopek je pri piercing jezika nekoliko bolj zapleten kot pri piercingu drugih delov telesa, jezik pa pogosto za nekaj dni oteče, kar povzroči težave pri prehranjevanju in govorjenju. Po uspešni zacelitvi rane pa je piercing v jeziku lep okrasek, ki ga boste z veseljem pokazali svojim prijateljem.