Z razvojem različnih subkultur in s popularizacijo tetoviranja ter piercingov so se vedno pojavljale nove tehnike in tudi nove ideje za okrasitev telesa.
Piercing se je še nekaj desetletij nazaj osredotočal skoraj izključno na ušesa, nato pa se je z naraščanjem priljubljenosti piercinga povečalo tudi število možnosti ter mest za nov okrasek. Preluknjana ušesa in nosovi so kaj kmalu prišli v navado, pogosti so bili tudi piercingi ustnic, bolj redki pa so bili okraski v jeziku, ki šele v zadnjih letih pridobivajo širšo popularnost.
Še danes je piercing v jeziku pogosto deležen presenečenja, medtem ko smo okraskov v ušesih in nosovih že vajeni in jih pogosto sploh ne opazimo. Piercing jezika nima tako dolge zgodovine, kot na primer piercing nosu ali ušes, se pa luknjanje jezika omenja že v zapuščini starih ameriških ljudstev ter nekaterih azijskih staroselcev. V teh primerih je šlo sicer le za luknjanje jezika v religiozne namene, in ne za okraševanje telesa.
Piercing jezika v ožjem pomenu se je pojavil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ob vzponu mnogih drugih novih tehnik okraševanja telesa. Danes je piercing v jeziku sicer že precej pogost, po nekaterih statistikah namreč zaostaja le za piercingom v ušesih ter v nosu.
Izbira nakita je v primeru okraševanja jezika nekoliko manjša kot pri piercingu nosu ali ušes, saj se v jeziku navadno uporabljajo le enostavnejši ravni okraski, ki ne zavzamejo veliko prostora in ne ovirajo pri uporabi jezika. Zelo redko v ustih opazimo obročke ali druge oblike, čeprav se seveda tudi te pojavljajo.
Sam postopek je pri piercing jezika nekoliko bolj zapleten kot pri piercingu drugih delov telesa, jezik pa pogosto za nekaj dni oteče, kar povzroči težave pri prehranjevanju in govorjenju. Po uspešni zacelitvi rane pa je piercing v jeziku lep okrasek, ki ga boste z veseljem pokazali svojim prijateljem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar